Virgilio Giotti
La strada
Vardo ‘na strada della mia zità,
che ghe sarò pasado mile volte,
e no’ me par de averla vista mai.
Le fazzade zalete, le boteghe,
un bar, dei àuti, e el fiatin de viavai.
Come la nostra vita, sì: vissuda,
finida ormai, e mai ben conossuda.
Ciesta
Гledam na ciestu suojeγa miesta,
taužint buotov sən jo prehodu,
ən sə mi zdi, da je nisəm nəbənkrat vidu.
Rəmene blede bajte, batieγe,
oštarije, makine, use lajfa səm ən cje.
Kukər življenje, ku smo γa živeli,
ki je že na konci, ma γa še ne poznamo.
Ulica
Gledam ulico svojega mesta,
tisočkrat sem šel po njej,
pa se mi zdi, da je nisem nikoli videl.
Bledo rumene fasade, trgovine,
bife, avtomobili in utrip vrvenja.
Kot naše življenje, ja: preživeto,
končano, a še vedno neznano.
prev./trad. A. Bukovaz
La strada
Guardo una strada della mia città,
ci sarò passato mille volte,
e mi sembra di non averla vista mai.
Le facciate gialline, le botteghe,
un bar, le auto, e il respiro del viavai.
Come la nostra vita, sì: vissuta,
finita ormai, e ancora sconosciuta.
prev./trad. A. Bukovaz.
