Na začetku 20. stoletja je življenje v majhni italijanski gorski vasici Ughettera, v kateri živi družina Ughetto, neizprosno. Služb je malo, lačnih ust pa veliko. Mlad fant Luigi Ughetto (režiserjev dedek) zato skupaj z bratoma v želji po boljšem življenju zapusti dom in se v iskanju službe odpravi čez mejo. V švicarskih in francoskih Alpah opravljajo pomembna, a težaška, gradbena dela, ki jih domačini nočejo delati. Medtem se Luigi zaljubi v hčerko delovodje, Cesiro, in z njo si hitro ustvarita skupno življenje. A družinska idila ne traja dolgo. Kmalu jo prekinejo Luigijev vpoklic v vojno v Afriki in druge tegobe, ki pestijo to območje med obema svetovnima vojnama.

Film odlikuje očarljiva stop animacija z izrazitim avtorskim pečatom. Avtor je lutkam dodal tudi predmete, ki so bili del vsakdanjega življenja tedanjih družin in jih v filmu uporabi kot del scenografije. Skozi namišljeni dialog s svojo babico Cesiro izriše takratno življenje italijanskih migrantov ter tako skozi zgodbo oživi družinsko in s tem tudi našo skupno zgodovino.

Zanimivosti o filmu

Ustvarjanje filma se je začelo pred devetimi leti, ko je režiser filma Alain Ughetto obiskal vas Ughettero, kjer bi naj po pričevanju pokojnega očeta živela njegova babica in dedek. Želel je izvedeti kaj več o njunem življenju, vendar ni našel nobene njune sledi. Pri raziskovanju si je zato pomagal s knjigo italijanskega sociologa (Nuto Revelli: The World of the Vanquished), ki je na podlagi pričevanj kmetov iz obdobja njegovih starih staršev opisal takratno življenje, zaznamovano z lakoto, bedo in vojno. V vasi je med svojim obiskom zbral predmete, plodove, živila ipd., ki so bili del njihovega vsakdanjega življenja (oglje, brokoli, kostanj …), in jih nato uporabil v filmu kot del scenografije (brokoli postane drevo, oglje gora, sladkor opeka …).

O REŽISERJU

Alain Ughetto je od očeta in dedka podedoval izrazito zanimanje za ročno delo, ki ga v svoje filmsko ustvarjanje preliva skozi animacijo kot način raziskovanja intimnega. Leta1985 je za film La Boule iz rok Alaina Resnaisa prejel cezarja za najboljši animirani kratki film. Leta 2013 je režiral celovečerni film Jasmine, v katerem se v vrtincu kaosa v Teheranu ob koncu 70-ih let 20. stoletja odvije ljubezenska zgodba. Film je prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši animirani celovečerni film. Po dolgem obdobju zorenja se zdaj vrača z zgodbo svojega dedka – ki je tudi zgodba številnih drugih italijanskih migrantov.