Dušan Kastelic, Slovenija, 2008, 9 min | Frane Pekica, Hrvaška, 2024, 36 min | Karpo Godina, Slovenija, 1999, 17 min
Animirani film Čikorja an’ kafe je šaljiva in ganljiva kronika zakona preprostega kmečkega para, ki temelji na istoimenski pesmi Iztoka Mlakarja. Filice – vnukov portret 87-letnega nonota, moža, težaka in kmeta. Ganljiv in humoren film, dokument o postopoma izginjajoči Istri, v kateri je bilo za razliko od danes življenje bolj cenjeno in revščina, ki je kalila te neuničljive ljudi, brez sramu priznana. Esejistični film Abesinija Karpa Godine govori o ozkotirni železniški progi Trst-Poreč, Parenzani.
Čikorja an’ kafe, Dušan Kastelic, Slovenija, 2008
Čikorja an’ kafe, Dušan Kastelic, Slovenija, 2008
Šaljiva in ganljiva kronika zakona preprostega kmečkega para sledi drobni, a pomembni zakonski prevari – žena možu vse življenje namesto kave kuha kavni nadomestek, čikorjo. Animacija, posneta po istoimenski pesmi pomembnega slovenskega kantavtorja Iztoka Mlakarja, zaživi s toplino likov, ki ju je Kastelic oblikoval po knapovskih marionetnih lutkah.
“Če bi junaki umirali takoj na začetku zgodbe, se zaradi tega ne bi nihče sekiral. Pri kratkem filmu je še težje – tam imaš nekaj kratkih minut časa, da junake tako priljubiš gledalcu, da z njimi sočustvuje.”
– Dušan Kastelic
Filice, Frane Pekica, Hrvaška, 2024
Vnukov portret 87-letnega nonota, moža, težaka in kmeta. Ganljiv in humoren film, dokument o postopoma izginjajoči Istri, v kateri je bilo za razliko od danes življenje bolj cenjeno in revščina, ki je kalila te neuničljive ljudi, brez sramu priznana. Film je bil na plakatu napovedan na ultrakratek način: “Nono, krave i poneki tovar”.
Abesinija, Karpo Godina, Slovenija, 1999
Leta 1900 so začeli graditi ozkotirno železniško progo Trst-Poreč, dolgo 123 kilometrov. Konec leta 1902 so jo slovesno odprli. Progi so ljudje dali tri imena: La Parenzana, Porečanka in Porečka. Leta 1935 je Italija progo ukinila, jo razprodala. Tire so za vojne potrebe naložili na ladjo in jih odpeljali v Abesinijo. Ladja se je nekje v Sredozemskem morju potopila. Ob trasi so ostale le postaje, te so zdaj v tej, zdaj v oni državi, ljudje pa si pripovedujejo zgodbe o Porečanki.
“Nekaj je ogled filma na velikem platnu, drugo pa svojevrsten čar, ki ga prinese skupinsko dihanje in čudenje v kinodvorani, srečevanja z avtorji in pogovori o filmu, ki se lahko zavlečejo v neskončnost.”
– Karpo Godina
V sodelovanju s projektom VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Program VZHOD – ZAHOD Meja skozi film in zgodovino, Kinoatelje kurira in razvija že več kot štiri leta. Projekt vključuje retrospektivo, ki nadgrajuje pretekle simpozije, ter objave zanimivih pogovorov in refleksij, dostopnih na spletni strani bordercinema.eu.
V okviru dogodkov Vikendi na robu Centra za obiskovalce Kraški rob.
