Johnny je radijski novinar, ki potuje od mesta do mesta in najstnike sprašuje o njihovih pogledih na prihodnost. Njegovo samotno rutino pa prekine sestrina prošnja, da za nekaj dni popazi na njenega devetletnega sina. Johnny, ki še nikoli v življenju ni skrbel za otroka, vzame živahnega, pronicljivega Jesseja s seboj na pot … Režiser, navdihnjen z lastno izkušnjo starševstva, pripoveduje intimno zgodbo o vezeh med odraslimi in otroki. Dej no je čudovito posnet, topel film, ki prisluhne in začuti utrip našega časa.

»Začelo se je z arhetipsko podobo moškega in otroka, ki se držita za roke in hodita skozi pokrajino. /…/ Poigrati sem se hotel z nasprotji. Film po eni strani prikazuje tiste najmanjše trenutke, kopanje otroka, pogovor pred spanjem, po drugi strani pa potujemo v velika mesta in poslušamo mlade, ki glasno razmišljajo o svoji prihodnosti in o prihodnosti sveta. Intimna zgodba se razvija pred ozadjem veliko večje zgodbe. Ta spekter pogosto začutim ob svojem otroku: najin skupni čas je zelo zaseben, hkrati pa so prisotna vsa največja življenjska vprašanja. /…/ Kar se je začelo kot poskus dokumentiranja in raziskovanja življenja z mojim otrokom, je postalo tudi portret odnosa, ki se je razvil med Joaquinom in Woodyjem. To sem resnično želel ujeti. Takšni trenutki me kot filmskega ustvarjalca najbolj navdušujejo: ko stvari postanejo žive, nepredvidljive, presenetljive.«
– Mike Mills