V imenu vasi

SKUPINA 1

SKUPINA 2

Katarina Gomboc Čeh

V imenu vasi

Besedo in knjigo bi odklonìla in
se vrnila v gozd. Védenje zamenjala
za spretnost, da ne bi zašla. Predvsem bi se
pogajala, da se pri Stamorčaku
ne bi bala biti sama
– da se ne bi
oklepala telefona v žepu –,
kajti lahko zablodim,
lahko sém zaide zver,
lahko poniknem v temnih
gozdovih Benečije.
Obleko bi
površno odložila na nikoli
ljubljeni kamen.
Nazadnje bi
snela prstan.
Negovana stopala bi
potopila v mrzel potok
in bròdila po njem, ne ozirajoč
se za lastno tujostjo.
V imenu vasi
bi se opravičila gozdu.

VIPAVSKA NAREČJA (PRIMORSKA NAREČNA SKUPINA)

U imeni sejla

Rič anu bukve bi zavrənla
anu šla v buošk, kər znam mənjala bi
za fintu, də se nə bi zγubla
Med druγin bi bərəntala də bi pər Stamorčaku
nə bi cvikəla bet sama
– də se nə bi
objimala telefona u varšti –
zləhka zabluodəm
zləhka səm zbluode žvau
zləhka zγinəm u temačnih
buoških Bənəčije.
Гvənt bi
znikrno nə nəbəkrt
prljubljən kamən.
Nə kuonci bi
pəbrala rinku.
Ləpu umejta stəpala bi
pətunkala u mrzu pətuk
anu plavla pə njim, nə obračət
sə z muoju stranskost.
U imeni sejle
bi sə škužla buošku.

Avdio posnetek vipavskega narečja, Dom upokojencev Gradišče nad Prvačino:

ITALIJANSKO

Nel nome del paese

Abbandonerei la parola e il libro
e tornerei nel bosco. Baratterei il sapere
con l’abilità, per non smarrirmi. Soprattutto
cercherei un accordo per non avere paura
di stare sola a Stamorčak
– per non aggrapparmi al cellulare in tasca -,
perché potrei perdermi,
potrebbe sbucare una bestia,
potrei sparire negli oscuri
boschi della Benecia.
Riporrei il vestito
con noncuranza
sulla pietra mai amata.
Infine, mi
toglierei l’anello.
Immergerei i piedi ben curati
nel ruscello gelato
e lo guaderei, senza badare
alla mia estraneità.
Nel nome del paese
mi scuserei con il bosco.