Leta 1957 je legendarni František Čáp posnel film Dekle iz solin (La ragazza della salina, 94’), v katerem je nastopil tudi mladi Marcello Mastroianni. Ob zvezdniški igralski zasedbi so pomembni protagonisti filma tudi Piran s svojo takrat še neokrnjeno sredozemsko podobo ter slikovite Sečoveljske in Strunjanske soline. Kljub ambiciozni produkciji film nikoli ni doživel uradne jugoslovanske distribucije in je bil pri nas skoraj pozabljen, zato je projekcija na eni od njegovih avtentičnih lokacij posebna priložnost za vrnitev v svet, ki ga je Čáp tako umetelno ujel na filmski trak. Dan po projekciji se bomo po njegovih sledeh podali še na filmski sprehod po Piranu.
Letošnjo sezono potujočega Kina Istra – Cinema Istria bomo sklenili na najboljši možen način: z zgodbo, ki je tesno povezana z našo regijo in skozi filmsko podobo odpira pogled v njeno preteklost. 18. septembra ob 20.30 se bomo v Magazinu Grando v Portorožu, nekdanjem skladišču soli in eni od lokacij snemanja vrnili v leto 1957 s filmom Dekle iz solin, znanim tudi pod naslovom Kruh in sol. V njem nastopajo nekatera največja imena evropskega in jugoslovanskega filma tistega časa. Le nekaj let pred filmom La Dolce Vita (Federico Fellini, 1960), s katerim je postal svetovna filmska ikona, je v vlogi mladega ribiča Piera zaigral Marcello Mastroianni. Ob njem se v glavni ženski vlogi pojavi francoska igralka gledamo Isabelle Corey, nastopajo pa tudi Mario Adorf, Jester Naefe, Mila Kačič, Stane Sever in druga velika imena tedanje filmske scene. V melodrami o preživetju in ljubezni je mlada Marina po smrti staršev primorana sprejeti težko delo v solinah, kjer postane tarča nadlegovanja in zvijač solinarskega nadzornika. Pred izkoriščanjem jo poskuša zaščititi ribič Piero.
Ker je bil takrat Marcello Mastroianni že prepoznaven igralec, je snemanje filma pritegnilo veliko pozornosti. Pirančani so snemanje budno spremljali, predvsem jih je zanimalo počutje Mastroiannija.
Film je nastal v eminentni italijansko-nemško-jugoslovanski koprodukciji produkcijskih hiš Bavaria Film Kunst, Rizzoli Film in Zagreb Film, po mnenju direktorja fotografije Radovana Čoka pa je ambicioznost projekta vidna tudi pri izbiri tehnike snemanja na barvnem traku in v panoramskem formatu Superscope, pri čemer se “morskih prizorov, srečanja Marine in Piera pred obalo otoka, viharja, odhoda solinarjev iz piranskega pristanišča na sezonsko delo v soline ne bi sramoval niti Luchino Visconti”. Kot še dodaja Čok, je dejstvo, da film v Jugoslaviji ni bil nikoli prikazan, “najbrž vzrok, da ima med ljubitelji filmov poseben kultni status kot »tisti Capov film, v katerem igra Marcello Mastroianni«. Zdi se, da vsaj za nas z leti pridobiva vrednost kot dokument nekega časa in krajev, ki so medtem korenito spremenili svojo podobo, pa tudi kot zapis začetkov nekaj uspešnih igralskih karier.”
Po dolgem času Dekle iz solin spet na velikem platnu
Film prikazuje tradicionalno pridobivanje soli v Sečoveljskih solinah v času njihovega polnega delovanja, solinarske hiše ter takratna orodja in oblačila. V njem so nastopili tudi domačini, med njimi solinarji in ribiči, zaradi česar ima film danes tudi izjemno dokumentarno in etnografsko vrednost.
Prizor iz filma Dekle iz solin (František Čáp, Nemčija, Italija, Jugoslavija, 1957)
Prav ta vidik je pritegnil pozornost Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini, ki je 22. aprila 2003 ob solinarskem prazniku, povezanem s praznikom piranskega zavetnika svetega Jurija, v sodelovanju z AGIS iz Trsta in finančno podporo slovenskega Ministrstva za kulturo organizirala prvo projekcijo filma v samostojni Sloveniji. Fulvia Zudič, dolgoletna organizatorka kulturnih prireditev Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Piran, se spominja: »Film je predstavil dolgoletni vodja tržaškega art kina Ariston Mario de Luyk, ki nam je tudi pomagal priti do kopije filma v torinski kinoteki, saj ga je bilo že takrat zelo težko izslediti.« Avditorij je po njenih besedah pokal po šivih, po projekciji pa se je razvila dolga debata: »Med publiko je bilo namreč ogromno ljudi, ki so sodelovali kot statisti ali pa so prepoznali koga. Film ima pravzaprav dokumentarno vrednost in je nedvomno dragocen tako za lokalno kot tudi širšo skupnost.«
Zudič meni, da bi ga zaradi vsega naštetega lahko Dekle iz solin predvajali kar vsako leto, a je bil po njenem vedenju v Piranu film pozneje predvajan samo še enkrat. Film bomo v Magazinu Grando predvajali z digitalne kopije, izdelane s postopkom telekina iz filmskega izvirnika, s slovenskimi podnapisi. Originalni 35-mm filmski trak z italijanskim zvočnim zapisom pa bo v želji ohraniti ga v čim boljšem stanju (po)čakal na restavriranje in digitizacijo.
Čápovi filmi so pomenili odmik od takratnega revolucionarno-partizansko obarvanega filma in od bremen vojnih zgodb.
Po sledeh Čápa in filma Dekle iz solin z Majdo Širca
V soboto, 19. septembra ob 10.30 uri vabimo še na poseben filmski sprehod, ki ga bo vodila filmska poznavalka Majda Širca. Začeli bomo na Fornačah pri nekdanji tovarni mila Salvetti, kjer je bil nekoč tudi filmski studio, in se podali po lokacijah, povezanih s filmom in filmsko zgodovino Pirana. Sprehod bo trajal približno eno uro, prijave pa zbiramo na info@kinoistra.eu.
Češki režiser František Čap je v slovensko filmsko okolje prišel na povabilo Branimirja Tume, takratnega direktorja Triglav filma in v njem pustil pomemben pečat. Širca o njem zapiše, da je snemal tako, kot da bi mu bil merilo srčni utrip slehernega gledalca.”Pravo življenje filma je bilo po Čapu – sicer ljubitelju novega vala, Langa in Renoira – v preprostih zgodbah, ki jih poganja močna pripoved z jasno filmsko sintakso. Tako je kot prišlek v slovenskem filmu mogoče odigral pionirsko vlogo prav s tem, ko je reševal telo filma ne pa zgolj njegovo dušo.”
V slovenskem obdobju je ustvaril več celovečernih filmov, med njimi najbolj odmeven Vesna (1953), Trenutki odločitve (1955), Ne čakaj na maj (1957), Naš avto (1962), leta 1965 je posnel tudi dokumentarec Piran, kot zapiše Širca, “eden lepših filmskih esejev o mestu, ki ga je imel tako rad”. Umrl je leta 1972 in je pokopan na piranskem pokopališču
Ob zvezdniški igralski zasedbi so pomembni protagonisti filma tudi Piran s svojo takrat še neokrnjeno sredozemsko podobo ter slikovite Sečoveljske in Strunjanske soline.
