Blanco je karizmatičen, na videz dobrohoten lastnik družinske tovarne, ki se že desetletja ukvarja s proizvodnjo tehtnic. Zadnje čase je še posebej pod pritiskom, saj se poteguje za regionalno nagrado za poslovno odličnost. A le nekaj dni pred obiskom komisije, ko bi moralo biti vse popolno, se mora spopasti z maščevanjem odpuščenega delavca, depresivnim nadzornikom in novo, vse preveč privlačno in ambiciozno pripravnico. Blanco je pripravljen storiti vse, da bi znova dosegel ravnovesje in prejel nagrado. Javier Bardem blesti kot »dobri šef« v trpki, a nadvse zabavni tovarniški satiri o sodobnih delovnih razmerjih. Šest nagrad goya, med njimi za najboljšega igralca, režijo in film.

»[To je] tragikomična zgodba o porušenem delovnem ekosistemu, film brez junakov in zlobnežev, daleč od kakršnegakoli manihejstva. Trpka komedija, temno siva, skoraj črna. Jedek pogled na osebne in delovne odnose v družinskem podjetju, ki zaposluje nekaj sto delavcev. /…/ Dobri šef je portret razosebljanja in slabšanja delovnih odnosov, pokrajina časa, v katerem se zdi, da je logika dobička in prekarnosti z zemljevida zaposlovanja izbrisala staromodne koncepte, kot so solidarnost, etika ali skupno dobro. /…/ Verjamem, da je mogoče ustvariti kompleksen in umetniško ambiciozen film, ki pripoveduje o tem, kdo smo, o trenutku, v katerem živimo; in ki hkrati zabava, intrigira in vznemirja – vse to pa počne s humorjem, včasih z lahkotnostjo, včasih z ostrino, vendar brez odrekanja angažiranosti, resnici in poeziji. Film, ki v koreninah tistega, kar smo, išče hipotezo o nas, kakršni bomo nekoč postali. Film, ki ima odprto okno na ulico, ki se ukvarja z dogajanjem zunaj, na pločnikih države, kjer živimo; pa tudi v naših domovih, spalnicah, na naših delovnih mestih. /…/ Ljubosumje, zloraba, izdaja, moč, hlapčevstvo, rivalstvo, maščevanje, ambicije, seks in celo smrt – vse velike teme klasičnih tragedij – se prepletajo v zapleteni mreži interesov, nizkotnosti in ambicij v majhnem podjetju za proizvodnjo tehtnic, ki bi lahko stalo v katerem koli provincialnem mestu.«
– Fernando León de Aranoa